Čeprav okrajšave "B2B" in "B2C" videti zelo podobno, označujeta dve različni trgovinski veji. V bistvu B2C pomeni maloprodajo, B2B pa veleprodajo, uvoz in izvoz. Pri B2C trgovanju sta pogodbeni stranki trgovec in potrošnik, pri B2B trgovanju pa sta to samo podjetja.
B2B proti B2C – kakšne so posledice tega?
Varstvo pravic kupca
Uporablja se v trgovini B2C zaradi močnejšega položaja trgovca do potrošnika. Zato ima kupec med drugim pravico do vračila izdelka v 14 dneh brez navedbe razloga, če je bil nakup opravljen izven kraja poslovanja (tj. predvsem preko spleta). V trgovini B2B ta pravila ne veljajo, saj nobena pogodbena stranka ni potrošnik. Seveda lahko prodajalec sprejme vračila, vendar te obveznosti ni - ne pozabite na to pri oddaji naročila. Izjema je le v primeru, ko trgovec kupi blago za druge namene, kot so povezani z njegovo dejavnostjo. Z drugimi besedami, če kupite izdelek za nadaljnjo prodajo, niste potrošnik in niste upravičeni do vračila.
Vrednost transakcije
Povprečna vrednost naročila pri trgovanju B2B je veliko višja kot pri trgovanju B2C. To povzroča številne posledice, najpomembnejša pa je vprašanje varnosti transakcij. Številni priročni in varni načini plačila, priljubljeni v trgovini na drobno, se ne uporabljajo v veleprodaji. Namesto njih so drugi. O njih lahko preberete tukaj Varne transakcije.
Načini zaključevanja transakcij
Trgovina na drobno postaja vse bolj e-poslovanje, torej spletna prodaja. Čeprav tradicionalno trgovanje verjetno nikoli ne bo izginilo, vrednost spletnega trgovanja nenehno raste. V B2B pa je iskana metoda za dokončanje transakcije obisk prodajalčevih prostorov za določitev pogodbenih pogojev na kraju samem ali prevzem blaga neposredno iz skladišča. Oblike komuniciranja se spreminjajo, kljub temu pa veliko kupcev in prodajalcev še vedno raje osebne sestanke kot sklepanje transakcij prek spleta.
Prevoz in dostava
Na B2C trgu prevladuje model, po katerem trgovec organizira transport blaga do potrošnika. Vsaka druga situacija je zelo redka. Medtem ko je B2B trgovina drugačna: nekateri prodajalci lahko poskrbijo za prevoz, drugi ne. Zato pozorno preberite ponudbe’ opise in povprašajte o možnostih pošiljanja. Prav tako se morate seznaniti z "incoterms", to je pravili mednarodne trgovine, o katerih lahko preberete tukaj Incoterms .
DDV
DDV mora plačati končni prejemnik. Če na primer kupujete televizor za dom, boste zanj morali plačati DDV. Če pa televizor kupite za nadaljnjo prodajo, breme plačila DDV nosi vaš kupec. To je še posebej pomembno, ko boste blago kupovali v EU; kot zavezanec za DDV boste lahko kupili artikel po ničelni stopnji, v kolikor je tudi prodajalec zavezanec za DDV. Več o DDV-ju lahko preberete tukaj DDV UE.
Kot lahko vidite, je med trgovanjem B2B in B2C precej razlik. Vredno jih je poznati, da se izognete morebitnim nesporazumom pri zaključevanju transakcij z veletrgovci, proizvajalci in distributerji.
